Velik dogodek za Mišo
- 11. marec, 2017
Velik dogodek za Mišo: Mišini prvi samostojni koraki brez pomoči s hoduljo! Veselimo se z njo in njenima staršema! Čestitke Miša!
Že tretje leto spremljamo in pomagamo deklici Miši Prelog pri uresničitvi njenega cilja: samostojno hoditi in biti samostojna, tako kot njeni vrstniki!
Načrti Mišinih staršev in Miše so bili za leto 2016 jasno zastavljeni: nadaljevati enak tempo s terapijami in da Miša leto 2017 pričaka tako, da lahko samostojno stoji.
Leto 2016 je bilo za Mišo in njuna starša garaško!
Takoj meseca januarja je Miša začela z intenzivnimi terapijami; tri tedensko intenzivno therasuit terapijo, ki je pripomogla, da je Miša postajala vsak dan močnejša. Zadnji teden januarja pa je bila deležna še intenzivnega tretmaja v terapevtskem centru Čarobna Lučka.
Konec meseca januarja pa so na URI Soča staršema povedali, da bi bilo najbolje, da gre Miša na operacijo, imenovano SDR (selektivna dorzalna rizotomija), ki jo v otroški bolnišnici v St. Louisu opravlja dr. T.S. Park. Le ta naj bi trajno zmanjšala spastičnost. Miša bi tako lahko lepše sedela in stala, imela boljše ravnotežje in nadzor nad lastnim telesom.
Dr. Park je Mišo pregledal v mesecu aprilu, ko je prišel v Slovenijo na URI Soča. Poleg prvotno predvidenega posega, je predvidel še poseg podaljšanja tetiv (katerega pa se naše zdravstvo ni odločilo plačati) in rekel, da bo Miša zagotovo samostojno hodila. Tako je Mišina starša zopet čakala težka naloga: zbrati sredstva, da bosta lahko plačala ta drugi poseg.
Miša je celo poletje intenzivno telovadila, saj so ji priporočili, da mora na posega priti čim bolj fizično pripravljena. Meseca avgusta je skupaj s staršema odpotovala novim izzivom in novim zmagam naproti. Posega sta bila opravljena in domov so se vrnili sredi meseca oktobra.
Mišine mišice resda niso bile več zategnjene in nogice nič več niso bolele, nič več ni bilo spastičnosti, ki je vsa ta leta preprečevala hojo in bi ji na dolgi rok povzročila hude deformacije. Poseg podaljšanja tetiv pa je pripomogel, da se noge tudi veliko lažje in se bolj iztegnejo, kot so se kadarkoli. Kljub vsemu pa so zaradi posegov Mišine mišice bile mehke in jih je bilo nujno potrebno okrepit. Fizioterapevtske obravnave so po tem posegu postale bolj pomembne kot kdaj koli prej!
Hoja brez kakršnegakoli pripomočka je sicer še vedno precej oddaljena, a dogajajo se stvari, o katerih si lansko leto niso upali niti sanjati. Miša samostojno stoji ob stolu nekaj sekund. Ima veliko močnejše in pravilnejše korake. Trebušne mišice so močnejše, pravilno se gradijo tudi ostale mišice.
Mišin napredek se odvija s svetlobno hitrostjo! Miši in staršem želimo ogromno mero vztrajnosti, saj vse kaže, da bo njihov cilj zagotovo dosežen!
Veseli smo, da smo delček te zgodbe lahko tudi mi!
Mišino zgodbo lahko spremljate tudi vi na njeni spletni strani ter na Facebook strani.